top of page

Zabava v pižamah




Ker se pravljice običajno začnejo z »Nekoč je živel...«, bomo tudi našo začeli z:


Nekoč je živela deklica Klara. Tik preden je postala drugošolka, so se z družino preselili iz mesta na podeželje. Klara je imela sicer zelo rada naravo, a je močno pogrešala sošolce, sosedo in svojo staro sobo. Starša sta jo tolažila, da bo v šoli spoznala nove prijatelje, a Klaro je, kljub njuni spodbudi, skrbel prvi šolski dan, ki se je hitro bližal. Prvega septembra je karseda pogumno zakorakala v učilnico številka 12, a se je v hipu ustavila ob pogledu na nove obraze. Njeni novi sošolci so jo takoj opazili in jo začeli radovedno spraševati to in ono. Klara ni marala tolikšne pozornosti, zato se je razveselila šolskega zvonca, ki je naznanil začetek pouka. Njena nova razredničarka je bila nadvse prijazna in je Klaro predstavila razredu ter jo posedla v klop blizu svoje.

»Zdravo,« jo je pozdravila sošolka Mia, ki se je usedla poleg nje. »Ali si nova na šoli?« je bila Mia radovedna. »Ja,« ji je tiho odvrnila Klara in se zvila v majhen kupček nesreče ter si zaželela, da bi bila nevidna. Ko je bilo pouka konec, je Klara hitro stekla domov in se skrila v zavetje svoje nove, še povsem tuje sobe. Ko jo je mama vprašala kako se je imela na prvi dan šole, ji je samo kratko odvrnila: »V redu.« Mama je vedela, da je Klari v resnici težko pri srcu, zato se je odločila, da jo čez vikend preseneti z obiskom sosednje kmetije, saj je vedela kako rada ima živali.

»Mami, poglej, konje imajo in to čisto prave, ne samo ponije!« so se Klari zasvetile oči. Mama si je malce oddahnila, ko je videla Klaro božati in hraniti veliko rjavo kobilo. »Ime ji je Luna,« je mama prebrala napis na ograji boksa, »lepo ime.«

»Lepo ime, za lepega konja,« se je nasmehnila Klara.

Od tega dne dalje je Klara vsak dan po šoli in po narejeni domači nalogi obiskala kmetijo in s sabo prinesla kak sadni ali zelenjavni priboljšek za svojo novo prijateljico Luno.



Nekega dne, ko je imela Klara še posebno težek dan v šoli, je domačo nalogo napisala kar na kopici sena, poleg Lune. Spokojnost hleva jo je navdajala z občutkom varnosti in umirjenosti. Luna je stopila bliže h Klari in se je z glavo nežno dotaknila po nosu. Klara se je običajno zahihitala, kadar jo je Luna takole prikupno pozdravila. A tega dne, so se ji po licih nenadoma ulile solze.

»Joj, Luna, ko bi te le lahko vzela s sabo v šolo, potlej med odmori ne bi bila tako osamljena,« je potožila deklica. Samo Luni je zaupala kako se je sošolke izogibajo, sošolci pa zafrkavajo, da je »mestna srajca«.

Luna jo je potrpežljivo poslušala, nato pa se je zgodilo nekaj nepredstavljivega; Luna je spregovorila, da bi potolažila Klaro!

»Vem kako se počutiš, tudi jaz sem zelo osamljena, kadar te ni,« ji je šepnila na uho.

Klara je od presenečenja vzkliknila: »Luna, pa saj ti vendar govoriš!«

»Pssst, to naj bo najina skrivnost, saj nočem, da bi se drugi konji v hlevu še bolj norčevali iz mene,« je vznemirjeno pripomnila Luna.

»Norčujejo se iz tebe?« je bila Klara začudena. »Le zakaj, saj si vendar tako zelo čudovita in prijazna?«

»To je zato, ker so slišali, da me je naš gospodar pripeljal iz daljne dežele in zame plačal celo bogastvo, zato sedaj govorijo, da sem domišljava in razvajena ter preveč fina za v njihov hlev. A to sploh ni res,« je posmrkala Luna, »samo svoj mir potrebujem, da se navadim na nov kraj, nove vonjave, nove zvoke... Pa tako zelo pogrešam svojo družino in svoj prejšnji boks, že ves mesec je minil odkar so me preselili, pa imam še vedno hudo domotožje.«

»Morda pa bi jim morala to povedati,« ji je predlagala Klara in se nato zamislila; le kako bi lahko pomagala Luni, se je spraševala. »Naša babica vedno pravi, da se ob dobri hrani še najbolj sitni ljudje pomirijo in razveselijo; morda pa velja isto tudi za konje!« se je Klari porodila ideja.

In tako je Klara naslednji dan prinesla s sabo na obisk največja in najbolj sočna jabolka iz njihovega sadovnjaka ter jih razdelila med vse konje v hlevu. »Veste, ta jabolka vam pošilja Luna, ker bi se rada spoprijateljila z vami,« jim je pojasnila Klara. Konji so navdušeno zaprhali in jabolka so nemudoma izginila. »Danes je njen posebni dan, saj je minil točno en mesec odkar je zapustila svoj prejšnji hlev, ko so jo odpeljali stran od vseh, ki jih je do tedaj poznala in imela rada. Težko ji je pri srcu, a bi vseeno rada z vami praznovala, vas bolje spoznala in se skupaj zabavala v novem domu.«

Konjem se je Luna zasmilila, ko so si predstavljali, kako bi se sami počutili, če bi bili na njenem mestu. Odločili so se, da bodo odslej prijaznejši do nje, saj so videli, da sploh ni tako drugačna od njih in da je v resnici zelo prijetna za druženje.

Sedaj, ko se je Luna počutila mnogo bolje, je tudi sama začela razmišljati, kako bi se lahko oddolžila Klari in ji pomagala, da bi se tudi ona lažje spoprijateljila s sošolkami.

»Klara, kaj otroci radi počnete kadar ste skupaj?« se je pozanimala Luna.

»Hm,« se je zamislila Klara. »Radi pojemo, plešemo in se zabavamo ob dobrih prigrizkih, poslušamo pravljice ali gledamo risanke. Včasih se tudi žogamo, gugamo, igramo skrivalnice ali pa družabne igre,« je naštela Klara.

»Kako pa se otroci zabavate ob dobrih prigrizkih?« je bila radovedna Luna.

»Zelo radi skupaj praznujemo rojstne dneve ali pa imamo »pižama party«, kjer imamo poleg igric, glasbe in plesa tudi slastne prigrizke. A kaj ko mene nihče iz nove šole ne povabi zraven,« ji je potožila Klara.

»Kaj pa je to, pižama party?« se je začudila Luna.

»To je zabava v pižamah,« ji je pojasnila Klara. »Otroci pridejo na obisk, recimo k sošolki Miji, plešejo, pojejo in jedo palačinke ter bobi palčke ali celo kokice, se igrajo... In vse to kar v pižamah, saj nato prespijo pri Miji v svojih spalnih vrečah na tleh njene sobe. No, tako so mi vsaj povedali tisti, ki so bili že povabljeni na podobne pižamarske zabave,« je žalostno dodala.

»Zakaj pa jih ti ne povabiš, da prespijo pri tebi?« je predlagala Luna.

»V moji sobi in tudi drugod po hiši je še veliko polnih škatel od selitve, zato ne bi bilo dovolj  prostora za obiske in zabavo« ji je odvrnila Klara.

»Klara, ne skrbi, imam idejo,« je z zaupnim glasom dejala Luna. »Kaj, ko bi midve skupaj priredili pižama party, kar tu v hlevu in bi ti in tvoje prijateljice prespale v spalnih vrečah na seniku?«

»Ooo, ja! Krasna ideja Luna!« se je Klara v hipu strinjala. »Tako se bomo vse bolje spoznale in potem bomo morda postale prijateljice, ko bodo videle, da znam biti tudi jaz zabavna,« je prešinilo Klaro.

Še ure dolgo sta klepetali, kako naj bi zabava v pižamah izgledala, kaj vse bo potrebno pripraviti, predvsem pa kako prepričati Klarino mamo, da jim speče palačinke in kokice ter naredi domačo limonado.

K sreči se je tudi mami zdela ideja izvrstna, očka pa se je kar sam ponudil, da bo poskrbel za glasbo. Klari so tako ostala le še izdelava vabil ter okraskov in priprava družabnih iger. Luna je vsako pisemce z vabilom okrasila tako, da je nanj odtisnila svoje kopito, da je bilo že na prvi pogled jasno, kako imenitna zabava v družbi konjev bo to.


Klara je že naslednji dan zbrala pogum in vabila podarila Miji, Lani in Sofiji, ki so se petkove zabave nadvse razveselile in takoj potrdile, da pridejo, če jim bodo starši le dovolili. K sreči so tudi njihovi starši poznali ranč, kjer je živela Luna in so se s kmetom in njegovo ženo dogovorili, da lahko deklice prespijo pri njih na kmetiji, na seniku v hlevu.

Ko je naposled nastopil težko pričakovani petkov večer, se je hlev že svetlikal v čarobnih lučkah, pisanih okraskih in lebdečih balonih, na mizi pa so bile razstavljene dobrote mavričnih barv: palačinke z jagodami, bananin kolač z mrvicami in ingverjevi piškoti v obliki konjskih podkev. Manjkale niso niti kokice in bobi palčke, lično pripravljene v papirnatih skodelicah. Domača limonada jih je pričakala v zaprtih lončkih z živobarvnimi slamicami, na stolu v kotu pa je stal starinski radio iz katerega je prihajala plesna glasba in jih vabila na ples.



Zabava je bila videti tako simpatična, da so se je želeli udeležiti celo starši, ki so se nato le stežka poslovili in dekletom pomahali v slovo: »Se vidimo jutri, nikar ne bedite predolgo!« Deklice so jim v toplih pižamah in s svojo najljubšo plišasto igračo v rokah poslale par poljubčkov v pozdrav, zatem pa si hitele ogledovati slikovito okrašen prostor ter čudovite konje, ki so si iz svojih boksov radovedno ogledovali nenavadno dogajanje.

»Brez skrbi,« jih je pomirila kmetova žena, »dobro bomo poskrbeli zanje in povsem na varnem bodo. Z možem sva jim pripravila ležišča na seniku, noči pa tudi še niso prehladne za njihove spalne vreče. Čuval jih bo naš kuža Muri, ki je najboljši nočni stražar daleč naokrog!« je še dodala z nasmehom.

Deklice se niso pustile prositi, segle so po prigrizkih in limonadi ter se ob zvokih njihove priljubljene glasbe hitro zaklepetale. Klaro so povprašale o njeni prejšnji šoli, o velikem mestu, kjer je prej živela, o njenih hobijih, katere nalepke in kartice zbira, pa katere športe trenira… Klara jim je komaj uspela odgovarjati in jih zraven spraševati s čim se pa kaj one rade ukvarjajo.

Tako so se počasi spoznavale in spoprijateljile, zato jim je (z Luninim dovoljenjem, seveda) Klara naposled zaupala veliko skrivnost. »Govoreči konj?« so bile deklice navdušene in tako so tudi Luno hitele spraševati o vsem mogočem. Luna je bila vesela, ko je videla nasmejano Klaro in jim je z veseljem pripovedovala o svojih dogodivščinah v daljni deželi.

»Luna, ali ti tudi rada plešeš?« je zanimalo Mijo.

»Seveda,« je odvrnila Luna, »pravzaprav poznam eno prav posebno koreografijo, ki jo lahko skupaj preizkusimo in zaplešemo.«

»Jaaa!« so bile deklice takoj za in se razporedile v vrsto, da bi lahko posnemale Luno. Ples je bil precej hecen in težak za oponašati, saj je bil vendarle narejen za štiri noge in ne le dve. A najpomembneje je bilo, da so se med poplesavanjem vse resnično zabavale in skupaj smejale.

»Luna, bi se rada naučila najnovejše glasbene uspešnice?« ji je predlagala Lana. In tako je Luna celo zapela skupaj z deklicami ter pri tem od navdušenja zahrzala. Deklice so z Luno delile tudi sadne prigrizke, namesto limonade pa so ji v lonček nalile svežo vodo, da so lahko skupaj nazdravile na nova prijateljstva in zabave v pižamah.

»Kaj ko bi imele lepotilni salon za konje?« se je domislila Sofija, ki je s sabo prinesla celo torbo raznih lepotilnih pripomočkov in okraskov.



Deklice (in k sreči tudi Luna) so se navdušeno strinjale z njo in pričele z delom. Luni so pogladile kožuh s posebno krtačo, da se je ves bleščal in ji počesale gosto grivo. Luna jim je pustila celo, da so ji spletle drobne kitke in jih okrasile z rožnatimi pentljicami. Videti je bila prav zares imenitna in drugi konji so si jo občudujoče ogledovali čez ograje svojih boksov. Deklice so zato tudi njih razveselile s prigrizki in urejanjem pričeske in tako je v hlevu kmalu zavladalo vsesplošno prijetno vzdušje.


A vsaka, še najbolj prijetna zabava, se enkrat konča, saj je še prehitro napočil čas za spanje. Deklice so si skrbno umile zobe in pokrtačile lase, nato pa skočile vsaka v svojo spalno vrečo. Od vznemirjenja tega večera niso mogle takoj zaspati, zato so si še dolgo v noč šepetale svoje domislice ter šale in se jim potihoma smejale.

Ob njih je zadovoljna ležala tudi Luna, pomirjena, da je zabava v pižamah uspela in je videla svojo najboljšo prijateljico tako zelo srečno in nasmejano. Tudi sama se je končno počutila sprejeto in dobrodošlo v novem hlevu.


Bilo je, kot da bi nad hlev legla čarobna meglica, polna srčnosti, prijaznosti in tudi poguma; da, ni pomembno ali si velikanski konj ali majhna deklica, potrebuješ le nekaj hrabrosti in dobrih idej, da se povežeš z novimi prijatelji in pa odprto ter prijazno srce, da v svoje življenje sprejmeš nove prijatelje, četudi so drugačni od tebe in iz nepoznanih krajev ter jim pomagaš, da se čutijo dobrodošle.

Utrujenost je naposled premagala vznemirjenje in hlev je napolnila spokojna tišina, ki jo je vsake toliko zmotilo le tiho capljanje kužka Murija, ki je šel na svoj nočni obhod hleva kot pravi pes čuvaj, dokler ni tudi sam pomirjen zaspal.


Luna in prijateljice vam želijo lahko noč in pravljične sanje, polne izpolnjenih želja!



Ilustracije uredila Katja Žerovnik (by Canva)

5 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments

Rated 0 out of 5 stars.
No ratings yet

Add a rating
bottom of page